Konec leta 2023 lahko zaključim z enim stavkom, biti odrasel ni zabavno. Letos ob koncu leta se jaz ne zabavam. Ob vseh novih spoznanjih je zabava najmanj, kar zmorem in želim. Res je bilo bolj enostavno vsa leta nazaj. Nisem čutila, kaj je vse narobe. Nisem vedela, da vse kar je narobe, čaka mene, da začnem urejati, drugače bo vse kar je narobe, sčasoma še bolj narobe.
Kako bolj enostavno je bilo, ko sem si rekla, ma ja, kaj pa naj, saj ni tako hudo ali pa zopet, da delam dramo. Ali pa drugo leto bo vse drugače. Resno? Kako dobra sem bila v laganju sama sebi☹. Po kateri formuli naj bi bilo drugo leto vse drugače, sploh pa vse boljše?
Vedno bolj opazim, da večina ljudi ne prevzema odgovornosti za svoja dejanja, ne čutijo se niti odgovorne za svoja dejanja. Dejanja - izražanje čustvene energije, so vse kar gre ven iz nas, vsako gibanje, vedenje, izražanje in vpliva na okolico. Ven gre na dva načina, zavedno s čustvi 3.stopnje in nezavedno s čustvi 2.stopnje. Dejanja so tudi to kar ne gre ven iz nas, ker ne smemo, ne znamo, ne zmoremo dati ven v okolico. Kljub temu pa energija za ta dejanja obstaja. Če ne damo ven, ostaja v nas. Ker je to podzavestno, se pravi pod zavestjo, se tega ne zavedamo, kar ne pomeni, da ne obstaja. Pa zdaj verjetno že veste, da je to največji del nas, ki upravlja z nami, medtem ko mi izpolnjujemo vsakodnevne obveznosti.
V katero skupino ljudi spadate? Med tiste, ki pričakujejo, da se bo vse že nekako uredilo? Ste slišali stavek, ko je hudo, počakaj, da bo konec, ker če je še vedno hudo, potem se še ni samo od sebe uredilo. Vedno se urejuje, da gre na boljše…Resno?
Zakaj je tako težko spoznati, se zavedati dejstev, da nekaj ni ok in še bolj težko sprejemati odločitve, da sem jaz tista, ki moram narediti nekaj drugače, kljub temu, da se mi to upira. Kljub temu, da jaz nisem za to kriva. Sem pa odgovorna. Do sebe. Do ljudi, ki jih imam rada. Toliko odgovorna, da grem v urejanje in spreminjanje, ne pa v kazanje s prstom.
Dokončana dejanja imajo svoje posledice. Ni poti nazaj. Imajo močne posledice, sploh, ko vemo kaj delamo. In imajo močne posledice, lahko zelo slabe, če ne vemo kaj delamo. Zaradi odtujenosti telesa od glave, lahko iluzorno mislimo, da znamo sprejemati odločitve in jih tudi udejanjati, urejati stvari, a zaradi SMA in SMO, samo mislimo, da vemo kaj delamo. Rezultati pa kažejo nasprotno.
Kako pri sebi preverite kam spadate?
Ocenite svoje starše, kako oni naslavljajo probleme? Kako jih znajo ubesediti? Kako se jih lotevajo? S kakšno čustveno energijo rešujejo zadeve? Ali se prepirajo za ene in iste stvari? Ali ponavljajo ene in iste stvari? Ali jih skrbijo ene in iste stvari? Od kar pomnite, delujejo na enak način?
Če se nekaj ponavlja, potem je to del podzavestnih vzorcev. Potem ste lahko prepričani, da ste te vzorce prekopirali tudi sami in po njih delujete. Vendar zaradi SMA in SMO jih pri sebi ne opazite.
Kaj pomeni biti odrasla oseba?
Odrasla oseba več problemov uredi kot naredi. Tudi stvari, ki niso naše, jih nismo mi ustvarili. Če vplivajo na našo sedanjost in našo prihodnost, potem je na nas, da to uredimo. Kljub temu, da nekaj nisem storila, kljub temu, da nisem kriva, sem odgovorna. Zaznate razliko? Razen, če je vloga žrtve v nas premočna, zato krivimo, obtožujemo vse druge. Energijo potrebno za razreševanje, uporabljamo za obtoževanje. Zaznate zdaj razliko?
Odrasla oseba je sposobna delovati po principu realnosti (hoditi čez lastno dediščino sranja) dovolj dolgo, da probleme, stanje, težavo, potrebo, željo, zadovolji, uredi pravočasno, primerno, dovolj dobro, dovolj dolgoročno zato, da to pusti za sabo, da naredi iz tega bivši problem, dovolj dobro, dovolj dokončno, da ni več problem.
Kako? Da se vedno bolj zavedam, razumem in občutim ta problem, stanje in da uporabim vedno večjo kreativnost. Zakaj kreativnost? Ker je kreativnost nasprotje kroničnemu ponavljanju. Ker kar se ponavlja, nam je bolj domače, se nam celo zdi bolj prav, tudi, ko je zelo narobe. Kreativno pa pomeni, da vedno znova uporabimo nekaj novega, drugačno besedo, drugačen stavek, drugačno čustveno energijo pri izražanju, drugačen gib, drugačen zamah, drugačno vedenje. Kjer pa naletimo zopet na oviro. Ko začnemo naslavljati težavo, stanje, ki se vleče že dolgo, je ta tudi drugim nekaj običajnega. Odločimo se, da ne bomo tiho, odločimo se, da spregovorimo, odločimo se za dejanje, kar pomeni, da ima to dejanje vpliv na druge, in posledično dobimo njihovo reakcijo nazaj. Odrasla oseba, ki zna urejati stanja, ne ostane tiho, zavoljo miru. Odrasla oseba bo znala vedno bolj začutiti kaj je problem, potem predstaviti ta problem, potem pa peljati sebe in druge na pot reševanja. Ne bo utihnila, ko bo dobila nazaj reakcijo, ki ni prijetna, ko bo napadena. Vedno znova bo iskala kreativne načine na poti do urejenosti. Seveda, dokler mi je to pomembno in dokler čutim, da je to vredno.
Bolj kot to vidim pri sebi, več tega vidim pri strankah. Pogosto začnejo z vprašanjem: Kaj je narobe z mano? Kaj delam narobe, da se mi dogajajo vedno enako? Zakaj meni? Pa nobenemu nič nočem, samo hočem, da smo vsi fajn. Reče nekdo, ki živi v senzorno motorni iluziji, pa niti ne ve kaj to je. Dogaja se vam nekaj kar vam potrjuje, da niste dovolj dobri, niste dovolj vredni, niste dovolj pomembni, niste spoštovanja vredni. Pika. Dogaja se vam nekaj kar samo potrjuje vaša čustva 2.stopnje oziroma vaš podzavesten vpliv na okolico, ki pa se ga ne zavedate. Spoznavanje svojih čustev 2.st je nujno, če želite razumeti kdo v resnici ste, kako delujete, zakaj tako delujete predvsem pa kakšen je vaš vpliv na druge, kaj je v vas, da vi iz ljudi izvabljate določena vedenja do vas. Tu se začne resno delo. Prepoznavanje vedenja in izražanja, ki ste ga morali osvojiti, da ste pasali v primernost vaše družine. Od njih ste dobili potrditev, odobravanje da zdaj pa ste ok, sprejemljivi. Četudi ste delali v nasprotju z lastnimi interesi. To vedenje in izražanje živite, celo z vsemi štirimi ga zagovarjate, da je to prav, da tako to je. Je to merilo za dobro življenje? Je to merilo za kvalitetno življenje? Odnose? Potem ne bi zdaj tu sedeli pa brali ta dolgi zapis.
Ključno vprašanje, ki si ga postavim? Kaj dejansko si želim? Kaj me pri tem ovira? S katerimi problemi se vedno znova srečujem? Katere probleme ne znam rešiti? To je včasih kar triki, ker ko vas nekdo stisne, je odgovor: ne jaz sem dobro, jaz nimam problemov. Ocenite svoje starše, samo njun odnos, koliko od vas želi imeti identičen odnos kot oni?
Vse to kar ste potlačili pa ne more ostati potlačeno za zmeraj, to neučinkovito vedenje, ki ni v skladu z vašo resnico in pravico, sili na površje. To se kaže v vedno večjih težavah, telesnih, psihičnih, čustvenih, pa noben jim ne najde vzroka. Iščete vsepovsod, samo globoko v sebi ne. Vse povsod bi šli, samo tam kamor boli ne. Ta potlačena čustva, senzacije so nastala, ker ste se vi morali spremeniti, prilagoditi od tega kar ste. Spoznati v kaki zmoti, iluziji živite, je zelo boleče. Dosti bolj enostavno je biti preobremenjen, prezaposlen z delom, športom, malimi odvisnostmi, kot pa se zares ukvarjati s sabo.
Sposobnost reševanja, urejanja problemov je ključno v odrasli dobi. To niso rožice in potica. To ni zabavno. Zavest imamo zato, da analiziramo, preučujemo, ocenjujemo in kreativno delujemo. Bolj ko znamo urejati stvari, bolj smo učinkoviti. Kar je bolj učinkovito, je bolj privlačno. Kar pa je recept za boljše življenje.
Skozi AEQ pristop povečujem občutek kaj se dogaja v mojem telesu in okrog mene. Vedno bolj opazim čustva 2.stopnje. Bolj kot jih opazim, bolj ko se jih zavedam in razumem, bolj postajajo čustva 3.stopnje. Šele takrat lahko zavestno z njimi vplivam nase in na druge. Bolj kot preučujem svoja čustva 2.stopnje, bolj vem kakšen imam jaz vpliv na okolico. Na podlagi tega čutenja začnem učinkoviteje urejevati probleme in situacije v okolici.
Glavna ovira zakaj ne čutim svojih čustev 2.stopnje je, da jih prikrivam sama pred sabo in neprimerna čustvena zrelost. Spoznavanje, da imam jaz na ljudi dvojni vpliv, ni enostavno. Spoznavanje, da s svojimi nezavednimi čustvi 2.stopnje vplivam na ljudi na neželen način in s tem sama sebi otežujem življenje, ni enostavno. Proces je boleč. Če kdo misli, da je AEQ pristop enostaven za uporabo, je v zmoti. Zdaj šele razumem pravi pomen senzorno motorne amnezije in senzorno motorne odtujenosti. Iluzija je iluzorno varno stanje, ki mi uničuje življenje. Samo na meni je, ali mi bo težko, ko životarim v iluziji, ali mi bo težko, ko razbijam iluzije. Izbiram drugi primer. Za vsako razbito iluzijo ostajam manj v nemoči. Vedno več jasnine je, vedno več urejenosti. Vedno bolj sem učinkovita. Vedno bolj sem odrasla. Za nagrado pa imam vedno več aktivacije parasimpatičnega načina delovanja živčnega sistema. Zato lahko vedno bolj živim kot ženska. Ampak to je tema za kdaj drugič.
V letu 2024 želim, da AEQ pristop doseže čim več ljudi. Da gremo iz otroškega ali najstniškega vedenja vedno bolj v vedenje odrasle osebe, ki več stvari uredi, kot naredi. Da bodo naša življenja bolj uravnovešena, povezana, urejena po pravici in resnici.
Sabina Musar,
Učenka AEQ metode 4.stopnje (1/5)
Učiteljica AEQ dihanja 2.stopnje
Učiteljica AEQ odnosov 1.stopnje
