AEQ metoda® in stres

Kako dobro se zavedamo svojih notranjih dogajanj?
Kako dobro se zavedamo svoje notranje moči?
Kaj nam pomeni kvaliteta zavestnega življenja?

Življenje je večinoma prilagajanje okoliščinam, v katerih obstajamo.

Skrivnost zdravja je v uspešnem prilagajanju, nenehno spreminjajočim se pogojem na tem svetu.
Živeti pomeni, da so naša telesa nenehno obremenjena, zato bo to, kako se bomo odzivali in prilagajali na te stalne obremenitve, določalo, kako dobro se bodo naša telesa upirala življenjskim obremenitvam.

Kako uspešno se prilagajamo na stres in obremenitve vsakdanjega življenja?

Stres sam po sebi ni ne dober, ne slab, je nedoločen odziv telesa na katero koli obremenitev. Vprašanje je le, kako dobro se spopadate z vsakdanjimi obremenitvami.

Kaj je stres?

V fiziki se je uporabljala beseda stres kot odnos med silo in uporom tej sili.
Hans Selye (1907 - 1982), endokrinolog, pa je prvi uporabil in postavil to besedo v medicinski slovar, kot nespecifični odziv telesa na neke zahteve in postavil teorijo o splošnem prilagoditvenem sindromu (GAS – General Adaptation Syndrome), prilagoditev telesa na neugodno situacijo.
Preučeval je, kako se zaradi stresa hormonski sistem drugače odziva in zaradi dolgotrajnega nepravilnega delovanja pride do prilagoditvenih motenj in na koncu do bolezni.
Razložil je, da ima splošni prilagoditveni sindrom 3 faze: faza alarma, prilagoditvena faza in faza izčrpanosti.

Splošni prilagoditveni sidrom na stres ima 3 faze:
ALARM

PRILAGODITEV

IZČRPANOST

Alarm

Vsak dogodek lahko povzroči alarm - šport, slabo spanje, prevelik hrup, premalo izpostavljanja dnevni svetlobi, slaba prehrana, večji travmatični dogodki in izkušnje.
Reakcija telesa v tej fazi je stresni odziv boja ali bega (fight or flight response).
Ta reakcija vas pripravi, da se zavarujete v nevarni situaciji.
Prebava se upočasni, kri iz prebavil se tako lahko preusmeri v možgane in mišice, ki jo v tej situaciji največ potrebujejo za reševanje nastale situacije.
Poveča se srčni utrip, krvni tlak naraste, da lahko gre kri v dele telesa, ki so pripravljeni na akcijo. Močno se dvigne kortizol, stresni hormon, poveča se adrenalin, kar da telesu naval energije.

Prilagoditev

Obremenitev telesa povzroči fazo prilagoditve.
Namenjena je varovanju.
Odziva na stres naj bi bilo s tem konec.
Po prvem šoku se telo začne obnavljati, gre v fazo okrevanja, a ima še vedno visoko vzburjenost, še vedno je v pripravljenosti.
Če stresna situacija pojenja, gre telo v fazo normalizacije, homeostaze, nivo vseh hormonov se zmanjša, vrne se na prvotno zdravo stanje, srčni impulz in krvni tlak se znižata.

Če ne odpravite stresorja, povzročitelja stresne situacije, se vaše telo navadi na visoko stresno vzburjenost, se nanjo prilagodi in nauči delovanja v novem okolju.
Telo gre skozi ogromno sprememb, ki se jih posameznik ne zaveda, samo zato, da poskuša obvladovati nove nastale situacije v novem konstantno vzburjenem okolju.
Vaše telo še vedno izloča ogromno stresnih hormonov in adrenalina, vaš krvni tlak je konstantno povišan, da telo rešuje stresno situacijo. Mišice ostanejo napete in boleče.
V tej prilagoditveni fazi telo porablja ogromne količine življenjske energije in zaloge hranljivih snovi. Faza prilagoditve je lahko zelo zavajajoča. Imate občutek, da dobro obvladujete stres, vaši fizični znaki pa govorijo čisto nekaj drugega.

Faza prilagoditve je lahko zelo zavajajoča. Imate občutek, da dobro obvladujete stres, vaši fizični znaki pa govorijo nekaj popolnoma drugega.

Izčrpanost

Če ta faza traja predolgo, izčrpava telesne mehanizme, namenjene odporu in sledi zlom.

Pozitivni in negativni stres

Stres povzroči fiziološke, psihološke in vedenjske spremembe pri posamezniku, ko se poskuša prilagoditi in privaditi notranjim ter zunanjim pritiskom – stresorjem.
Stresor pa je lahko dogodek, situacija, oseba ali predmet, ki ga posameznik doživi kot stresni element in katerega rezultat je stres.
Stresor začasno zamaje ravnovesje posameznika.
Stres je povsem normalno odzivanje in doživljanje ter je zelo odvisno od posameznika.
Sposobnost prilagoditve je od človeka do človeka različna.

Stres povzročajo tako pozitivni kot negativni dogodki, tako je Hans Selye ločil stres na:
DISTRES – negativni stres, onemogoča normalno delovanje organizma in
EUSTRES – pozitivni stres, spodbuja k novim izzivom.

Stres in stresorji niso za vse ljudi enaki ter niso enako težko (ali lahko) rešljivi, pač pa ju določajo posameznikova osebnost, njegove izkušnje, energetska opremljenost, okoliščine, v katerih se pojavijo, ter širše in ožje okolje, v katerem oseba živi.
Pomembna je tudi življenjska naravnanost posameznika in trdnost ter kakovost medosebnih odnosov z ljudmi, ki nas obdajajo.

Tako bo določen dogodek za nekoga predstavljal stresor, za drugega pa dobrodošlo spodbudo v življenju.
Na primer nekdo, ki mora javno nastopiti, mu to lahko predstavlja eustres, pozitivni stres.
Nekdo pa lahko vedno znova doživi hudo travmo, negativni stres, kljub ogromnemu delu, pripravam in vajam za nastopanje.

Človek sam sebi največji stresor

Ljudje z evolucijsko najbolj razvitimi možgani pa imamo svojevrstno lastnost.

Naše telo lahko doživlja stres, še preden se stresni dogodek zgodi ali pa ga telo podoživlja vedno znova in znova zaradi dogodka v preteklosti.
Mi pa to izzovemo sami, s svojimi mislimi.

Na primer, če gledate film, ki ima grozljivo vsebino, bo vaše telo sprožilo vse alarmne znake za stresni odziv (alarm in prilagoditev), kljub temu, da vi mirno sedite pred televizorjem v svojem varnem okolju.
Greste skozi fazo alarma in fazo prilagoditve.

Ali pa se izčrpavate zaradi dogodka, ki se vam je zgodil naprimer pred desetimi leti.
Samo z vašimi mislimi povzročate nenehni stres in vaše telo izčrpavate.

To vas vse zaznamuje telesno, psihično in nenazadnje vedenjsko.

Vse pa vodi v bolezen.
Konstantno povišan krvni pritisk, aritmije, prebavne motnje, tiščanje v prsih, piskanje v ušesih, razdraženost, pomanjkanje energije, nihanje razpoloženja, pomanjkanje libida, so le nekatere od posledic.

Refleks rdeče in refleks zelene luči

Pri AEQ metodi® nas najbolj zanima, kakšno škodo povzroči stres:

živčno mišičnemu sistemu
čutilno gibalnemu sistemu

Hanna je postavil temelj kako se živčno mišični sistem odzove na stres.
Opredelil je dva osnovna odziva na stres, ki izhajata iz sredine človekovega telesa, iz njegovega težišča.

REFLEKS RDEČE LUČI – refleks umaknitve zaznan na sprednji strani telesa.
REFLEKS ZELENE LUČI – akcijski refleks zaznan na zadnji strani telesa.

Vir: Thomas Hanna: Somatika, sinapsa.si, Aeq.si