Agresivno vedenje = zmožnost uporabe urejevalne in razdiralne čustvene energije.
Ko sem na začetku programa povedala, da je naš cilj učinkovita uporaba agresivnega vedenja, so bili nekateri udeleženci začudeni, ker so prišli ravno zato, da nadzorujejo svoje agresivno vedenje, nekateri pa so bili prestrašeni, češ z agresijo ne dosežeš nič in ni pravi način razreševanja in urejevanja.
POMEMBNO:
Kaj pomeni uporaba agresije v AEQ metodi? Iti nasproti, iti proti rešitvi, vedno večji urejenosti.
Agresija pomeni nasprotje pasivnosti in nikakor ni nasilje.
Učinkovita uporaba agresivnega vedenja je odvisna od več dejavnikov, ki so med seboj soodvisni in se prepletajo: :
- Poznavanje kaj čustva so; kako nastaja, zakaj nastaja čustvena energija in najprej teoretično poznavanje pomena čustvene energije;
- odgovornega poznavanja in urejanja svojih čustev 2.stopnje (nezavednega vpliva) in odgovorne uporabe čustev 3.stopnje, kar je odvisno od:
- čustvene zrelosti in
- videnja prihodnosti, da lahko stvari peljemo v pravo, želeno smer, za kar pa moramo biti dovolj dostikrat v aktivaciji parasimaptičnega načina delovanja, da lahko racionalni del vedno bolj nadzoruje iracionalni del (telesno-podzavestni del).
Agresivno vedenje je vedenje kjer uporabljamo paleto čustvene energije za urejanje dogajanja, sebe – znotraj sebe, svoji telesnih sistemov, odnosov nas do okolice in odnosov okolice do nas.
Primer: če greste graditi hišo in imate na voljo 20 različnih vrst orodja, od najmanjšega do največjega. Vi pa ste se naučili rokovati samo s tremi od teh orodji, zato boste za gradnjo hiše uporabljali samo ta tri orodja. Kakšna bo vaša hiša, učinkovitost gradnje, smisel napora, ki ga boste vložili v gradnjo, časovna komponenta?
Enako je z uporabo čustev. Če imate na razpolago 20 različnih vrst čustvene energije za urejanje sebe, odnosov, uporabljate pa samo 3?
Zakaj človek uporablja samo 3 čustva, namesto 20? Ta odgovor dobimo, ko z vedno večjo čustveno zrelostjo preučujemo svojo preteklost in odnose, ki smo jih živeli in jih še živimo.
Poznati in razumeti moramo svojo preteklost, predvsem pa moramo dojeti pomen stanja senzorne amnezije (SA) ali senzorne odtujenosti (SO).
SA pomeni, da smo gledali določeno izražanje čustvene energije, pa je bila ta tako preobremenjujoča za nas, da smo se zaprli v mišični oklep (nismo se sami tako odločili; da se izognemo bolečini se je naš živčno mišični sistem aktiviral tako, da smo naredili mišični oklep).
SO pomeni, da se nikoli nismo srečali z določeno čustveno energijo, z določenim čustvenim stanjem ali čustvenimi odzivi. Ali pa z zelo nizkim nivojem, močjo te energije.
Če skozi proces učenja AEQ pristopa vedno bolj vemo, razumemo, čutimo, da nas nekaj moti, ovira, ogroža ali omejuje ali spoznamo, da imamo neko kronično stanje, potem lahko logično sklepamo, da je potrebno iti v reševanje, urejanje, odpravljanje, spreminjanje teh stanj, v delovanje,…
Če bomo pri tem pasivni, se bodo stanja slabšala. Če ne naredimo spremembe, ostanejo kronično enaka, ostajajo neučinkovita, neustrezna. Če smo pasivni, potem čakamo, da se stvari zgodijo same od sebe. Ko stvari prepustimo, da se zgodijo same od sebe, gre lahko po zakonu časa in entropije le še na slabše. Enostavno se odpovemo moči, da s svojo zavestjo vplivamo na stanja tako, da se upoštevajo naši interesi in interesi tistih, ki so vključeni v ta proces. Na tej točki prepoznavamo in se soočamo z lastno nemočjo in izbiro, da ostajamo nemočni.
Če želimo nekaj urejati in urediti je potrebno uporabiti silo. Uporabiti je potrebno agresijo. Če so stvari kronično neustrezne, neučinkovite, je potrebno narediti spremembo. Če ne naredimo spremembe, ostanejo kronično enake, ostajajo neučinkovite, neustrezne.
To lahko razložimo na podlagi 2.Newtonovega zakona. Če hočemo spremeniti smer ali hitrost gibanja določenega predmeta ali osebe moramo nanj vplivati z določeno silo. V našem primeru je to kinetična - čustvena energija, s katero vplivamo na neko situacijo, odnos, osebo.
Če hočemo uvesti spremembo, moramo uporabiti agresivni vpliv, to pomeni, da bomo pritiskali na tisto, kar želimo, da se spremeni. Sprememba za sabo potegne upor ali odpor. Zato moramo upoštevati tudi 3.Newtonov zakon. Ko se odločimo in gremo v urejanje, spreminjanje, s tem vplivamo na vse okrog nas, s katerimi smo interesno povezani. Zato tudi drugi vplivajo na nas. Z enako silo kot mi pritiskamo na njih, enako ali še z večjo močjo oni pritiskajo na nas. Za nas to pomeni, da moramo te pritiske zdržati, kar je lahko zelo neugodno. Vsaka sprememba pomeni tudi korak v neznano. Podzavest pa ne mara neznanega, ona je zvesta tradiciji in poznanemu. Zato imamo lahko občutek, da ko delamo vse te spremembe, da delamo nekaj narobe, ravno takrat, ko delamo zase najbolj prav.
