
Kaj pomeni, da je v našem telesu shranjena travma?
Če ste preplavljeni s travmatičnim stresom in ujeti v preživetvenih mehanizmih, ne morete biti TUKAJ in SEDAJ.
Od tega je odvisno kako se vedemo, odzivamo, čutimo, procesiramo dogajanje v odrasli dobi, ki se lahko kaže kot:
- Neprestano premlevanje situacij, dogodkov, kot da bi imeli čebelnjak v glavi.
- Smo konstantno v akciji in se ne znamo ustavit. Se pretirano ženemo in smo skos v pretirani naglici, tudi ko za to ni nobene potrebe.
- Čustva nas preplavljajo in vodijo naše življenje. Hitro menjujemo razpoloženja.
- Čustveno se prehranjujemo, tako da se prenajedamo ali pa si omejujemo vnos hrane. Pretirano skrbimo za zdravo prehrano in agresivno zagovarjamo svoja stališča glede tega.
- Iščemo pozornost, da nas vidijo, cenijo, nam dajejo vrednost.
- Iščemo adrenalinske izzive.
- Pretiravamo v športu kljub bolečinam ali poškodbam.
- Menjujemo lokacije, ker nikjer nimamo obstanka.
- V svojem telesu se počutimo trdi, togi, kot da nismo prisotni.
- Počutimo se odmaknjeni od sebe in sveta.
Prepričani smo, da zmoremo vse sami in le mi sami znamo najboljše. Nikoli ne prosimo za pomoč.
Ko se nam na primer zgodi, da se nam pokvari avto, prismodimo kosilo ali uničimo obleko pri likanju, ko nam nekdo “ stopi na živec”, znorimo ali zmrznemo.
To so avtomatizirane, nezavedne reakcije našega živčnega sistema, ki so posledica dogajanj v preteklosti. Kar vpliva na našo fiziologijo.
Nas pa najbolj zanima kako to vpliva na krčenje mišic in spremembo dihanja.
S povišanjem mišičnega tonusa in spremembo dihanja se zmanjša naše čutenje, ne čutimo več naših potreb, nehamo se izražat, zgubimo spontanost gibanja in s tem spontanost življenja.
Rečemo, da smo izgubili svojo avtentičnost.
Če se je naš živčni sistem temu prilagodil, navadil, se lahko tega tudi odvadimo.
Za kar pa potrebujemo dosti ČASA, ENERGIJE in POZORNOSTI.