Zame so bili ti štirje tedni kar zelo naporni, a neizmerno dragoceni in poučljivi. Kljub temu, da sem bila na že enem tvojem programu Izražanja čustev in sem imela že eno izkušnjo, sem program doživela povsem drugače kot prvič. Razlika je bila ta, da sem sedaj veliko stvari ne samo poslušala, ampak sem jih tudi slišala in nato zapisala. Da sem občutila kako velika sila je v meni in je še ne zmorem ubesediti in izraziti.
Na prejšnjem programu sem se spraševala, kaj točno misliš s tem, da ko bomo gledali filme, brali knjige bomo videli stvari z drugačnimi očmi, oz. bomo lažje stvari povezovali. Po tem programu razumem. Namreč, na zadnji večer programa sem se počutila umirjeno. Zadovoljno. In ko sem prižgala tv je bil na sporedu film z naslovom Good Will Hunting/dobri Will Hunting – prej ga še nisem gledala. Kako sem dogodke, stvari iz filma povezovala z svojim življenjem, na mojih preteklih in sedanjih ravnanjih in uvidela kako res pomembno je, da se ukvarjam najprej sama s sabo in spreminjam stvari pri sebi, svoja dejanja in svoje akcije- če želim da pridejo drugačne reakcije.
Poleg tega pa – vedno sem bila navajena pri gledanju filmov in serij, prestavljati, previjati naprej za nekaj sekund, včasih celo minut (prav tako pri branju knjig preletavati za 1 ali 2 strani naprej). Ker nisem imela potrpljenja čakati kaj se bo zgodilo v naslednjem trenutku in kakšen bo konec. Tudi to sem sedaj ozavestila – da sem film pogledala brez previjanj in brez da bi šla stran, ko sem postala nervozna in so me prsti srbeli da bi previla naprej. Ostala sem s temi občutki. Z občutkom nemiru, tesnobnosti. In kar naenkrat sem dobivala prebliske kako so dogodki v filmu, obnašanja ljudi v filmu podobni določenim dogodkom v mojem življenju – v moji preteklosti. In kako so ravnanja fanta v filmu podobna mojim. Film ima srečen konec in upam, da bo tudi mene moja radovednost, moja želja po tem, da bi imela bolj polne, navdihujoče odnose peljala naprej po poti raziskovanja in učenja..
Zame je to 4. AEQ program. Prvi se je začel 21.09.2023. Ta zadnji pa 14.09.2024. Se pravi, nekje eno leto odkar sem se podala na pot raziskovanja sebe. Danes vem, da sem se na to pot lahko podala, ker sem se pri tebi Sabina, počutila varno. VARNO in razumljeno.
Ti znaš ustvariti varen prostor in varno vzdušje, da sem kljub moji neizmerni prestrašenosti biti pred drugimi ljudmi vsaj približno jaz, vedno rada prišla na program, srečanja in si upala pokazati mojo stisko in rane. Tudi sebi. Kjer se pod mišičnim oklepom skriva nekdo drug; ki si ga želim spoznati.
Tvoja izbira besed in tvoje vzpodbude me vedno znova fascinirajo. Ker nam poskušaš podati informacije in našo realnost s takšnim občutkom, da lahko vsak izmed udeležencev dela korake kolikor v tistem trenutku zmore – ne premalo in ne preveč.
Jaz po tem programu nase gledam zopet malo drugače. Začela sem se zavedati moje odgovornosti pri tem, če želim spremembe. In rek, da brez nič ni nič; ni iz trte zvit.
In na tem mestu lahko še samo zapišem Sabina HVALA za vse to, hvala za vse spodbude in upam da se kmalu spet vidimo
