Membrano lahko zakrči tudi naš ego.
S tem omeji vpliv membrane na zavest.
Tako lahko nadaljuje nerealen odnos do okolice ali pa nerealno zaznavanje okolice.

Pojavi se lahko kadarkoli, lahko že v otroštvu, če nekdo živi v neurejenih družinskih razmerah, strahotnih okoljih kot je vojna.
Lahko pa privede do tega, da kot otrok nismo bili videni, slišani čuteni.
Zaradi slabih pogojev v nekem obdobju življenja so možgani prisiljeni v neka nujna dela ,da bi preživeli, kot so stres, težke izkušnje, ki prekinejo običajni zavestni nadzor nad čutilno gibalnim sistemom. Lahko hude nesreče, težke operacije.

Naš živčni sistem reagira na vse kar se nam zgodi v življenju.
Naši možgani reagirajo na dogodke in se nanje prilagodijo.

 

Če živimo omejeno in ozko se prilagodijo na takšno življenje.

Če nas veliko let mučijo tesnoba, strah, obup, se možgani prilagodijo temu.
Če doživimo kakšen šok, prebolimo hudo bolezen, se poškodujemo v nesreči, prestanemo zapleteno operacijo, se naši možgani odzovejo na to in se prilagodijo .
Če na drugi strani živimo polno, zadovoljno življenje, se možgani prilagodijo tudi na to.

 

Možgani so prilagodljiv organ.
Na dogodke se odzovejo tako, kot je potrebno za njihovo preživetje in neovirano delovanje.
Ker pa možgani nadzorujejo vse telesne funkcije, je telo kot celota ogledalo tega, kar se nam je zgodilo v življenju.
Tako je SMA neprijetna posledica določenih prilagoditev osrednjega živčevja na dogodke, ki so se nam zgodili v življenju.

 

 

Vir: Thomas Hanna: Somatika, Aeq.si