Kaj razumemo pod membrano v AEQ metodi®?

 

Vsak organizem obdaja membrana, ki loči njegovo zunanje in notranje okolje.

V AEQ metodi® funkcionalno membrano predstavlja:

koža je čutilo, v njej so celice za tip, dotik, bolečino, toploto in mraz
podkožno maščobno tkivo in vezivno tkivo povezujejo tkiva in organe, vzdržujejo obliko, podpirajo dele telesa, transportirajo, oskrbujejo in varujejo naše telo
prečnoprogaste skeletne mišice, ovite v fascio opravljajo telesno aktivnost tako, da spreminja kemično energijo, shranjeno v energetsko bogatih snoveh, v mehansko – krčenje in izvajajo delo – sila, ki se preko kit prenaša na kosti. Če je sila dovolj velika pride do gibanja

 

Kako sta povezana funkcionalna membrana in naš um, naša glava.

 

Da bomo razumeli kaj se nam dogaja v življenju, moramo najprej razumeti kako sta povezana funkcionalna membrana in naš um, naša glava.

Iz zunanjega okolja pride nek dražljaj, ki vpliva na našo membrano.
Če je jakost dražljaja dovolj močna, se ustvari občutek in ta občutek potuje po senzoričnem delu živčevja do možganov (korteks), kjer je naša zavest. In ko pride do naše zavesti, se tega dražljaja zavemo, zavedamo. Njegove jakosti, smeri delovanja,…

 

Dogajanje na površini telesa (membrana) se odraža na površini možganov (korteks), kjer se zaznavanje prične.

 

Vendar pa se vseh dražljajev, ki se spremenijo v občutek in potujejo do možganov ne zavedamo, kot bomo spoznali v drugih temah (glej SMA -senzorno motorna amnezija https://svet-terapij.si/?p=18099) Če so mišice močno in dolgotrajno napete, mora biti tudi dražljaj iz okolice dosti bolj močen, da ga membrana zazna in sproži zavedanje dogajanja. Velikokrat pride do popačitev samih občutkov in pa občutki ne potujejo do delov možganov, korteksa, kjer bi se tega občutka zavedali, ampak gre pod površje možganov, v nezavedni del.

 

Kako to deluje iz anatomskega vidika?

 

Za razumevanje tega moramo imeti vpogled v fiziologijo človeka – vpogled v kompleksne življenjske procese v našem organizmu.

 

Mišice so kot plašč okrog celega telesa. Skupaj s kožo igrajo pomembno vlogo pri zaznavanju dogajanja zunaj in znotraj membrane. Živčni sistem uravnava delovanje vseh telesnih organov in omogoča višjo živčno dejavnost, kot so zavest, mišljenje, spomin. Živčni sistem neprestano sprejema različne dražljaje iz zunanjega ali iz notranjega okolja preko čutilnih receptorjev. Ti imajo sposobnost , da energijo dražljaja pretvorijo v električno spremembo oziroma v vzburjenje, torej so pretvorniki ene oblike energije v drugo.

 

Povezanost membrane in živčnega sistema

 

Kot že vemo Iz zunanjega in notranjega okolja prihajajo dražljaji. Čutilni receptorji sprejmejo dražljaj in pretvorijo energijo dražljaja v električno spremembo – vzburjenje.
Vzburjenje se prenese na čutilne živčne celice ali senzorične nevrone.
Ti prenesejo vzburjenje (informacije, dražljaje) v osrednji živčni sistem (hrbtenjača, možgani), kjer se te informacije obdelajo, uskladijo in pripravijo primerni ukazi. Ti pa se po gibalnih živčnih celicah ali motoričnih nevronih prenesejo do odzivnih – efektorskih organov (mišice, žleze).

 

Tako pridemo do povezave funkcionalne membrane in uma.
Dražljaj, ki vpliva na membrano, ustvari občutek in ta občutek potuje po senzornem delu živčnega sistem (vertikalna povezava) do zavesti, kjer se tega občutka zavemo.

 

Dogajanje na površini telesa (membrana) se odraža na površini možganov (korteks).
Torej je membrana globoko povezana z zavestjo.

 

In če zmanjšamo občutljivost membrane, se zmanjša povezava med telesom in umom – zavestjo.
Vsi naši čutni organi, ki povečujejo občutljivost organizma na dogodke v zunanji okolici, se nahajajo na površini telesa.
Če zmanjšamo to občutljivost, zmanjšamo povezavo zavesti z zunanjim svetom.

 

 

Vir: Thomas Hanna: Somatika, Aeq.si