| Vsem na je jasno, da smo odrasli.
Pa je temu res tako?
V AEQ-ju imamo definicijo odrasle osebe:
Odrasla oseba več problemov uredi kot naredi. Oseba je sposobna delovati po principu realnosti dovolj dolgo, da probleme, stanje, težavo, potrebo, željo, zadovolji, uredi pravočasno, primerno, dovolj dobro, dovolj dokončno, dovolj dolgoročno, da ni več problem. Tako lahko to pusti za sabo, pusti v preteklosti in naredi iz tega bivši problem.
Sposobnost reševanja problemov je ključna v odrasli dobi.
Bolj kot znamo učinkovito urejati in reševati probleme, bolj smo privlačni za drugo osebo, druge ljudi. Ker je življenje z nekom, ki zna urejati in reševati težave, lažje. Kar je učinkovito nas privlači, kar je manj učinkovito nas odbija.
Kje smo se pa naučili kako biti odrasel? Pri starših.
Kje smo se naučili kako učinkovito urejati probleme? Od staršev.
- Ali sta znata dovolj dobro reševati probleme?
- Ali sta znala dovolj dobro ubesediti in nasloviti problem?
- Ali sta znala reševati prave probleme, ob pravem času?
- Ali sta jih reševala na primeren način, s primerno uporabo ženskega in moškega vpliva?
- Sta imela dovolj tolerance in posluh drug za drugega? Sta se videla? Sta se slišala? Sta se razumela kaj si govorita?
- Ali sta reševala dovolj dokončno, celostno, da sta prestavila problem v preteklost, da ni bil več problem. Da je postal rešen problem.
Če bi bilo temu tako, bi bilo vzdušje v družini večinoma parasimpatično, umirjeno.
Zato je lahko mati umirjena in čuti otroka in se mu prilagaja. Mama očetu zaupa, da bo deloval v korist družine. Otroci se naučijo kaj je to povišan pritisk in kaj pomeni sprostitev. Starša imata med sabo urejen odnos, imata dober partnerski odnos. Ker imata dober partnerski odnos, imata lahko dober starševski odnos - dober odnos do otroka, kar pomeni, da otroka ne spravljata v nemoč:
Otrok ne rabi prevzemati vloge rešitelja mame ali očeta.
Otrok ne rabi biti filter družinskih napetosti.
Otrok ne rabi biti mediator med staršema.
Otrok je lahko otrok, deluje po principu užitka. Več problemov naredi kot uredi. Več energije dobi od okolice. Lahko je spontan in avtentičen. Ne rabi se prilagajat ne mami, ne očetu.
Zaradi take izkušnje iz otroštva tudi sam teži biti odrasel in si tudi sam želi imeti izkušnjo starševstva, zato si tudi sam želi imeti otroke.
Na podlagi prebranega vedno bolj ocenjujte odnos vaših staršev z namenom, da vedno bolj veste kakšna so vaša čustva 2.stopnje. Tako boste vedno bolj prepoznavali kakšna so in kakšen je njihov vpliv na vas in vaše odnose/okolico.
Skozi njuno gibanje, vedenje, izražanje in vzglede, ki smo jih dobili kot otroci, ko smo jih opazovali in kopirali v našo podzavest, je vse to še danes v nas. Zaradi senzorno motorne amnezije tega ne vidimo, ne čutimo. Naše življenje pa smo si organizirali okrog senzorno motorne iluzije, kar pomeni, da mislimo, da smo mi čisto nekaj drugega kot naši starši. Zato je tako pomembno to razumeti, dojeti in potem spreminjati.
Senzorno motorna iluzija je lahko nekaj tako močnega, da verjamemo, da smo rešili določene probleme dokončno. Vendar, če probleme rešujemo na pol, ne dovolj dokončno, ker hočemo na hitro nekaj rešiti, pospraviti pod preprogo, prikriti, jih sicer lahko iluzorno pustite za sabo. Potem pa kar naenkrat vstanejo od mrtvih, napadajo iz preteklosti. Temu rečemo, da okostnjaki padajo iz omar.
V nasprotnem primeru ostajamo v nemoči.
Kaj je nemoč?
Nemoč je, ko vemo, da nam nekaj ni ok, nekaj nas moti, ne znamo, ne zmoremo pa uporabiti primerna čustva, primerne akcije, za katere nam čustva dajo moč, da bi nekaj spremenili in uredili.
Če ne znamo problemov učinkovito in trajno reševati, prej ali slej zdrsnemo v nemoč.
Nemoč nastane, ko več problemov naredimo kot uredimo. Ko se količina problemov začne dvigovati nad določeno raven, telo začuti in se začne vesti v nemoči in ne zmoremo problemov reševati kot prihajajo po tekočem traku v življenju.
V današnjem času, ko je abnormalno povišan tempo, ko živimo v digitalnem svetu in se pričakuje tudi od človeka, da je brezhiben, hiter in brez napak, je pritisk na nas izredno povečan. Ker ne znamo sproti urejati stvari, se nabere preveč vsega. Nekaj časa se delamo, da je ok, se oklepamo iluzije in se prepričujemo, da saj ni tako hudo. Tu gre ogromno ljudi v toksično pozitivnost, z masko nasmeha na obrazu. Kar stvari še samo poslabša na dolgi rok. Potem pa gremo vedno bolj v kronično utrujenost in izgorelost.
Upam, da sem vam dovolj dobro ponazorila zakaj je danes toliko govora o izgorelosti. Potem vam je jasno koliko odraslih imamo v odrasli dobi.
Ker že sedaj dosti razumete, preverite pri sebi katera so področja, kjer pa ste uspešni. ker nikoli ni tako, da bi bili na vseh področjih neuspešni. Imate določena okna, na določenem področju, kjer vam urejanje in reševanje gre dobro. Analizirajte, ocenjujte kaj tam delate drugače, kot na področjih, kjer vam ne gre.
Nemoč je tisto čustveno stanje v telesu, ki aktivira entropična - razdiralna čustva. Ta nam omogočajo, da se v telesu ustvari dovolj velika potencialna energija, da jo skozi simpatično stanje avtonomnega živčnega sistema izrazimo skozi boj ali beg. Se borimo s problemom ali pa zbežimo stran od njega. Za takšna dejanja pa moramo imeti dovolj veliko čustveno zrelost. O tem pa še drugič.
Sabina Musar, učiteljica AEQ metode 3.st., AEQ dihanja 2.st. in AEQ odnosov 1.st
Za: AEQ program v Živo 7: Kako delujem in zakaj tako delujem |
