Refleks zelene luči
- Refleks akcije.
- Aktivira mišice zadnje strani telesa.
- Skrčijo se mišice iztezalke zadaj.
- Hrbet se usloči, ritne mišice (gluteusi) se skrčijo.
- Napnejo se stegenske mišice in meča.
- Ramena se potegnejo nazaj, glava se dvigne.
Landauov refleks
Ta refleks imenujemo tudi Landauov refleks. Sproži se v obdobju od treh do šestih mesecev.
Začne se, ko otrok dvigne ogromno glavo in jo drži pokonci, s tem pokrči zgornje mišice hrbta in vratu .
Potem se začne kriviti vzdolž celega hrbta, iztegne in upre se na roke in noge.
Ko ukrivi hrbet in izravna pokrčena kolena, se lahko začne plaziti.
Ko se krepi ta refleks, mu omogoča, da postane raziskovalec, njegova dejanja so spontana, vesela in ustvarja prave dogodivščine.
S tem se nenehno sproža refleks zelene luči.
Z leti pa mora človek opravljati vse več nalog. Naloženo mu je vedno več odgovornosti.
Mišice hrbta se vse bolj uporabljajo za življenjske obveznosti in bolj kot je nekdo odgovoren, bolj se napenjajo mišice hrbta.
Bolj kot se nekdo trudi, bolj so mišice zakrčene.
Imate občutek, da morate vsaki dan sprejeti ogromno odločitev?
Imate pretiran občutek za odgovornost?
Imate v glavi nenehno dialoge sami s saboj?
Sprejemate odločitve namesto drugih, tudi ko vam to ni potrebno?
Se zalotite, da vedno opravljate delo namesto drugih, tudi ko vam to ni potrebno?
Se vam vedno nekam mudi?
Je za vas nepredstavljivo, da se samo usedete in kvalitetno delate nič, ne da bi imeli pri tem slabo vest?
V današnjem svetu, kjer opravljamo ogromno nalog in prevzemamo vsemogoče odgovornosti, kjer vedno hitimo, je ta refleks dobesedno vedno vklopljen. Mišice na zadnji strani telesa se krčijo nenehno in iz navade, kar pomeni, da se tega ne zavedamo.
Podzavesten, stalno aktiviran refleks zelene luči nas sili v nenehno akcijo.
Sčasoma občutimo bolečine na zadnji strani glave, v vratu, ramenih, zgornjem in spodnjem delu hrbta in zadnjici.
Šele ko se zavedamo utrujenosti in bolečine, vemo, da nekaj ne delamo prav. Počutimo se kot ,da smo vedno utrujeni in naveličani vsega.
Največkrat pa želimo tako stresni načina življenja uravnavati s športom.
In zaradi prižganega refleksa zelene luči pogosto pride do še večjih bolečin in poškodb.
Šport nas sicer fizično utrudi, ker pa smo z mislimi vedno nekje drugje, se naše telo ne sprosti in še bolj smo nejevoljni.
Začarani krog utrujenosti, naveličanosti in bolečin se nadaljuje.
Vir: Thomas Hanna: Somatika
